Z dnem 26.1.2023 je pričel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)[1], ki v slovenski pravni red vnaša številne spremembe in novosti in zlasti stremi k še večji zaščiti potrošnika napram podjetjem. To izhaja iz številnih novih določb, ki posebno zaščito potrošnikov še posebej določajo, kot je npr. nova ureditev garancije in jamčevanja za stvarne napake. V svojem prispevku se bom osredotočil le na spremembe, ki jih je na področju garancije in jamčevanja za stvarne napake v slovenski pravni red vnesel novi ZVPot-1.

1. STVARNE NAPAKE

ZVPot-1 ne govori več stvarnih napakah, ampak o skladnosti blaga. Ločuje med subjektivnimi in objektivnimi zahtevami za skladnost blaga.

V 72. členu primeroma navaja subjektivne zahteve za skladnost blaga, in sicer je blago skladno s prodajno pogodbo kadar:

• ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost, interoperabilnost in druge lastnosti, kot je zahtevano v prodajni pogodbi,
• je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik potrebuje in s katerim je potrošnik seznanil prodajalca najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe, prodajalec pa je s tem soglašal,
• je dobavljeno skupaj z vsemi dodatki in navodili, vključno z navodili za namestitev, kot je določeno v prodajni pogodbi, ter
• je posodobljeno, kot je določeno v prodajni pogodbi.

V 73. členu so navedene objektivne zahteve za skladnost blaga, ki jih mora blago kumulativno izpolnjevati poleg zgoraj predstavljenih subjektivnih zahtev in sicer:

• ustrezati namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste, pri čemer je treba, kadar je to primerno, upoštevati druge predpise, tehnične standarde ali v primeru neobstoja takih tehničnih standardov panožne kodekse ravnanja, ki se uporabljajo za posamezni sektor,
• biti take kakovosti in ustrezati opisu vzorca ali modela, ki ju je prodajalec dal na razpolago potrošniku pred sklenitvijo prodajne pogodbe, kadar je to primerno,
• biti dobavljeno skupaj s takimi dodatki, vključno z embalažo, navodili za namestitev ali drugimi navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, kadar je to primerno, in
• biti take količine ter imeti značilnosti in druge lastnosti, vključno v zvezi s trajnostjo, funkcionalnostjo, združljivostjo in varnostjo, kot je običajno za blago iste vrste in ki jih potrošnik lahko razumno pričakuje glede na naravo blaga in ob upoštevanju kakršne koli javne izjave, podane pri oglaševanju ali označevanju s strani ali v imenu prodajalca ali drugih oseb v predhodnih členih pogodbene verige, vključno s proizvajalcem, razen če prodajalec dokaže, da:
  • za javno izjavo ni vedel in od njega ni mogoče razumno pričakovati, da bi zanjo vedel,
  • je bila javna izjava do sklenitve prodajne pogodbe popravljena na enak ali primerljiv način, kot je bila podana, ali
  • javna izjava ni mogla vplivati na odločitev za nakup blaga.

Zakon posebej v 74. členu ureja objektivne zahteve za skladnost blaga z digitalnimi elementi, kar prikazuje nadgradnjo zakonske ureditve v skladu z napredkom digitalnih tehnologij, ki zajemajo posodobitve in varnostne posodobitve.

Nadalje zakon v 75. členu jasno določa, kdaj je prodajalec razbremenjen odgovornosti za neskladnost blaga in sicer le v primeru, če je prodajalec potrošnika ob sklenitvi prodajne pogodbe posebej obvestil, da posamezna lastnost blaga odstopa od objektivnih  in subjektivnih zahtev za skladnost ter je potrošnik ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno in ločeno sprejel to odstopanje.

Torej se prodajalec odgovornosti razbremeni le v primeru, ko potrošnik ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno in ločeno sprejme to odstopanje. To gre razlagati v smeri, da mora potrošnik izrecno zapisati in podpisati da takšno odstopanje sprejema. V nasprotnem primeru prodajalec, kljub seznanitvi potrošnika o odstopu posameznih lastnosti blaga od zahtev, za takšna odstopanja odgovarja.

Zakon kot njegov predhodnik,  v 78. členu enako določa 2 leti kot obdobje, v katerem prodajalec odgovarja za napake (sedaj za skladnost blaga). Razlika pa je pri določitvi roka, v katerem prodajalec odgovarja za skladnost rabljenega blaga. Zakon pri rabljenem blagu enako kot pri novem blagu določa 2 letni jamčevalni rok, z možnostjo da se v dogovoru med prodajalcem in kupcem ta rok skrajša na 1 leto.

Torej v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ki je v primeru rabljenega blaga določala 1 letni jamčevalni rok, je novost nove ureditve, da tudi za rabljeno blago določa 2 letni jamčevalni rok. Krajši jamčevalni rok velja le v primeru, kadar se prodajalec in potrošnik izrecno dogovorita za krajši rok, ki pa ne sme biti krajši od 1 leta.

Nadalje zakon v 79. členu, kot je že določal že njegov predhodnik, ponovno izrecno določa, da s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga in v primeru obstoja takšne pogodbene določbe določa njeno ničnost. Torej zakon na tem mestu le potrjuje že vzpostavljeno sodno prakso, da so pri potrošniških pogodbah pogodbena določila Videno – Kupljeno, pravno neupoštevna t.j. nična.

Podaljšuje se tudi zakonska domneva o neskladnosti blaga v času dobave, iz dosedanjih 6 mesecev na 1 leto, če se ta neskladnost pokaže v 1 letu od dobave blaga, razen če prodajalec dokaže drugače, ali če ta domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo neskladnosti.

Zakon pa v 81. členu določa novost glede vrstnega reda uveljavljanja določene vrste jamčevalnega zahtevka, in sicer potrošniku več ne omogoča izbire med različnimi oblikami jamčevalnih zahtevkov, ampak določa vrstni red po katerem mora potrošnik uveljavljati jamčevalne zahtevke, in sicer od prodajalca lahko najprej zahteva brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga, pri čemer lahko izbira med popravilom blaga in zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom. Šele v primeru neuspešne vzpostavitve skladnosti blaga lahko zahteva znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

V 82. členu je določena novost, da mora prodajalec v roku, ki ni daljši od 30 dni, brezplačno vzpostaviti skladnosti blaga. Ta rok se lahko izjemoma podaljša za 15 dni.

Potrošnik lahko zahteva znižanje kupnine ali odstopi od prodajne pogodbe samo pod pogoji iz 83. člena in sicer:

• prodajalec ni popravil ali zamenjal blaga ali, kadar je to ustrezno, ni končal popravila ali izvedel zamenjave blaga v skladu s tem zakonom oziroma je zavrnil potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena,
• neskladnost obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;
• narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe, ali
• prodajalec je izjavil ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

 Kljub temu pa zakon potrošniku tudi omogoča, da od pogodbe takoj odstopi in zahteva vračilo plačanega zneska, če se neskladnost pojavi v 30 dneh od dobave blaga!

Zakon v 88. členu na novo ureja tudi t.i regresno pravico prodajalca do predhodnega podjetja v pogodbeni verigi. To pomeni, da lahko prodajalec uveljavlja regresno pravico do dobavitelja tega blaga zaradi neskladnosti blaga. Prodajalec lahko tako uveljavlja povračilo vrednosti izpolnjenega jamčevalnega zahtevka potrošnika zaradi neskladnosti. V tem primeru se prav tako uporabi pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, kar pomeni, da mora predhodno podjetje v pogodbeni verigi dokazati, da ob dobavi blaga le-to ni bilo neskladno. Regresna pravica zastara v 3 mesecih od izpolnitve zahtevka. Prav tako pa zakon določa, da te regresne pravice ni mogoče izključiti.

2. GARANCIJA

Tudi na področju garancije zakon uvaja številne novosti. Podaja novo definicijo garancije v kateri sedaj izrecno navaja da je to obveznost, ki jo do potrošnika prevzame prodajalec ali proizvajalec. V drugem odstavku 89. člena posebej izpostavlja in ločuje med prostovoljno (tržno) in obvezno garancijo.

Nadalje v 2. odstavku 90. člena razrešuje vprašanje o tem, kateri pogoji veljajo v primeru, kadar so pogoji za uveljavljanje garancije iz garancijskega lista za potrošnika manj ugodni od tistih, ki so določeni v povezanih oglaševalskih sporočilih. V tem primeru zakon jasno določa, da se uporabijo pogoji, ki so določeni v povezanih oglaševalskih sporočilih.

Zakon tudi na novo v 91. členu določa samo vsebino garancijskega lista, ki mora sedaj vsebovati tudi podatke o postopku, ki ga mora potrošnik uporabiti za uveljavljanje garancije.

Zakon nadalje skrajšuje rok za odpravo napak, šteto od prejema potrošnikove zahteve za odpravo napak, iz dosedanjih 45 dni na 30 dni. Potrošnik lahko tudi tukaj enako kot pri stvarnih napakah najprej zahteva odpravo napak, šele po tem, če napake niso odpravljene v prej navedenem roku, lahko zahteva zamenjavo blaga z enakim, novim in brezhibnim blagom. Izjemoma se lahko ta rok zaradi narave in kompleksnosti blaga, narave in resnosti neskladnosti in napora, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, podaljša za največ 15 dni.

Novost tudi pri garanciji enako kot pri stvarnih napakah je, da lahko potrošnik takoj zahteva vračilo plačanega zneska, če se neskladnost pojavi v prvih 30 dneh od dobave blaga.

Zgoraj sem predstavil samo nekatere od mnogih novosti in sprememb, ki jih je na področju varstva potrošnikov prinesel novi zakon.

[1] Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22)